MORSKI PRAĹ IČKIPERUTNINA
 

GOLOBI


GOLOBARSKA SEKCIJA

Gojenje golobov je na področju gojenja pasemskih malih živali najmanj profitna in najbolj športna zvrst, saj jih velika večina gojiteljev goji le zaradi veselja, za tekmovanja in razstave, nekateri pa zgolj kot okras svojih dvoriše. Vedno temu ni bilo tako, saj so bili golobi včasih redni gostje velikih kmetij, na katerih so jih gojili tudi za pridelavo mesa, v naravi pa so na njivah opravljali naloge današnjih strupenih herbicidov, saj so uničili dosti plevela.

Golobi imajo od vseh zvrsti pasemskih malih živali letno najmanj potomcev, saj povprečen golobji par letno vzgoji 4 do 5 gnezd z enim ali dvema mladičema, tako da je vzgoja živali, ki se v ocenah najbolj približajo predpisom standardov, dolgotrajen in naporen proces.

Po navedbah nekaterih avtorjev naj bi bil golob prva udomaečna žival, kater zgodovina sega v mlajšo kameno dobo. V starodavnih civilizacijah in kulturah so golobi predstavljali božanstva, golobi pismonoše so v vojnah prenašali pomembna sporočila, še danes pa beli golob velja za ptico miru.

V Evropi so postali poznani po letu 1550, ko so začeli z intenzivnim opisovanjem in križanjem pasem. Vse pasme golobov in tudi vsem dobro poznani "mestni golobi" izvirajo iz skalnega goloba, ki še danes prosto živi v obmorskih krajih.

Med vsemi zvrstmi malih živali je ravno golobov največ različnih pasem, predvsem pa je značilna ogromna paleta različnih barv. Vse skupaj delimo na 10 skupin:

1. Golobi golobje oblike - podobna oblika telesa kot pri navadnem domačem golobu (pismonoše, rimljan, lahore, mondain ...

2. Bradavičarji - poveeane očesne in nosne bradavice s povečanim kljunom (angleška badeta, španski indijanček ...)

3. Golobi kokošarji - po obliki podobnim kokošim (maltežan, king, florentinec, modenec...)

4. Golšarji - značilna je napihnjena golša (angleški, pomeranski, staronemški...)

5. Barvasti golobi - lesketavih barv in z zapletenimi risbami (kalin, nuernberški škrjanec ...)

6. Bobnarji - gruljenje je podobno bobnanju (altenburški, nemški dvokapasti...)

7. Strukturni golobi - drobne pasme s svojevrstno oblikovanim perjem (pavji golob, lasuljar, staroholandski kapucin, kitajski golob-galebček...)

8. Galebčki - zelo drobni z lahkotnim igrivim letom in majhnim kljunom (orientalski, staroholandski, nemški galebčki...)

9. Letalci - pasme letalcev z razlienimi načini leta in akrobacij v zraku (nemška dolgokljuna sraka, muki golob, gdanski sokol, vrtivci...)

10. Igrivi golobi - samci pri zapeljevanju samic pokajo s krili (ringschlagerji, talni akrobati...)





Golobarstvo v SlovenijiPri nas samo golobarstvo nima take tradicije kot npr. kunčereja ali reja perutnine, njegova zgodovina pa sega predvsem na SV del Slovenije, kjer so še danes posamezni golobarski centri, kot sta npr. Ptuj in Ormož. V tem delu naše države je ljubiteljsko golobarstvo tudi najbolj razvito in zastopanih tudi največ pasem, saj na nekaterih društvenih razstavah lahko občudujemo tudi preko 800 golobov. Velika večina prej navedenih pasem se goji tudi pri nas, toda kljub vsemu je pri nas največ golšarjev, golobov golobje oblike, barvastih golobov in letalcev. Letno se z obročki označi okoli 15.000 pasemskih živali v praktično vseh slovenskih društvih gojiteljev malih pasemskih živali, saj le velenjsko društvo v svojih vrstah nima nobenga golobarja. Lansko leto se ja na različnih razstavah v Sloveniji ocenilo skupno 4178 golobov 38 pasem v več barvnih različicah. Leta 2000 pa je bil izdan tudi prvi SLOVENSKI STANDARD ZA GOLOBE, v izdaji Golobarske sekcije pri SZDGPMŽ. Zaenkrat edina literatura o golobih v slovenskem jeziku je knjiga Pasemski golobi priznanega slovenskega golobarja Milana Grmeka iz Maribora, ki je bila izdana leta 1995.Slovenski golobarji se lahko edini od vseh zvrsti pasemskih malih živali pohvalijo tudi z avtohtono pasmo, ki je priznana tudi uradno v Evropi. To je SLOVENSKI BELOGLAVČEK.Slovenski golobarji si lastijo tudi največje uspehe na mednarodni sceni, saj je naslov Prvak Evrope leta 1998 osvojil Lazar Šordjan iz Kranjske Gore z golobi maltežani, uspeh pa je leta 2000 v Welsu v Avstriji ponovil Damjan Ošlovnik s pasmo staroholandski kapucin.

Sprememba:  1-06-2009 (15:57)
Uporabnik:

Posamezne strani in grafika so sta avtorsko zaščitene PMejač 1999-2003 All Rights Reserved *primej@primej.com*