MORSKI PRAĹ IČKIPERUTNINA
 

TRIBARVNI LISEC


HARMONIJA TREH BARV

Večkrat se gojitelji kuncev med seboj zapletejo v pogovor o tem, katera pasma kuncev je najtežja za vzgojo idealne živali, ki ustreza vsem predpisom standarda. Eni prisegajo na japonce, drugi spet na orjaške in male lisce, toda edina pasma, ki združuje vse zahtevane predpise za prej omenjene je le ena - tribarvni lisec ali, kot ga imenujejo Nemci, renski lisec (Rheinische schecken).

 

To je srednje velika pasma , ki mora imeti enako razporejene lise kot orjaški lisec, s to razliko, da morata biti v vseh lisah zastopani črna in rumena barva, ki osnovni beli barvi dajeta poseben kontrast.

Pasma je relativno dobro razširjena v Evropi, pri nas pa je v preteklosti zaradi prestrogih sodniških kriterijev izginila in šele pred štirimi leti se je nekaj vztrajnih gojiteljev odločilo za ponovno vzgojo te zanimive pasme tudi v Sloveniji. Kot trdijo vrhunski gojitelji iz tujine pa je to "doživljenska pasma", saj ko te enkrat osvoji, te ti tribarvni kunci spremljajo do konca življenja oz. gojenja kuncev.

Zgodovina te pasme sega v leto 1902, ko je poštarski uslužbenec Josef Heintz iz Grevenbroicha v Porenju v Nemeiji s križanjem med japonci in holandci, prišel do prve tribarvne (rumeno-erno-bele) živali. Na srečo je bil to samec, ki ga je potem križal z črno-belimi liskami in s strogo selekcijo leta 1905 prišel že do prvih tribarvnih liscev. Na razstavi so se javnosti predstavili leta 1908, ko je bilo na društveni razstavi razstavljenih 17 kuncev. Že istega leta so bili priznani v nemškem vzorniku ter tudi v Švici. Ta nova pasma se je izredno hitro razširila tudi v druge dežele in svoje mesto našla predvsem pri takoimenovanih "ekstremnih" gojiteljih.

 

Tribarvnega lisca uvršeamo med srednje pasme, saj je njegova idealna razstavna teža od 3,75 do 4 kg. Največja dopustna teža je 4,5 kg, najnižja, ki se oceni z 8 točkami pa je 2,75 kg. Telo teh kuncev mora biti rahlo razpotegnjene, toda valjaste oblike. Idealno širino telesa dosežemo takrat, ko sta zadnji in sprednji konec telesa enako široka. Hrbtna linija mora biti enakomerno široka in na zadnjem delu lepo enakomerno zaobljena. Velikokrat se pri tej pasmi pojavijo takoimenovane križne kosti in premalo mesnati hrbet. Za to pasmo je značilna relativno visoka drža telesa, ki jo je potrebno ustvarjati tudi s pomočjo razstavne dresure. Glava mora biti glede na telesno obliko močna in predvsem pri samcih široka in markantna. Močna, mesnata in lepo zaobljena uhlja morata biti dolga od 11 do 12 cm. Samci in mlade samice ne smejo imeti nobenega podbradka. Starejše samice imajo lahko enakomerno oblikovan manjši podbradek, večji pa se kaznuje kot manjša napaka. Velikokrat se, predvsem pri starejših samcih, pojavi takoimenovana kožna guba, ki pa se da s pravilno pripravo živali na razstavo prikriti.

Kožuh ne sme biti predolg, mora pa imeti gosto poddlako. Velikokrat imajo živali predolgo in predvsem neenakomerno dolgo dlako. Take kunce moramo izločiti iz nadaljne reje.

Barvne lise, tako kot pri orjaških in čeških liscih, delimo na lise trupa in lise glave. Lise glave sestavljajo enakomerni metulj na gobčku, očesni kolobar, lisa lienic in obarvana uhlja. Le lisi lienic sta lahko enobarvni, vse druge lise pa morajo vsebovati rumeno in črno barvo. Metulj mora biti enakomeren s prepoznavnimi krili, na spodnji eeljusti pa prekinjen z belo barvo. Očesna kolobarja morata biti enakomerna in čimbolj okrogle ter ne preširoka. Za manjše napake, ki povzročajo odvzem točk, štejemo: nenakomerno oblikovan ali nazobčan metulj, spodnje krilo metulja na eni strani ne sega dovolj nizko, neenakomerno oblikovan ali prevelik očesni obroč, barva na korenih uhljev ni enakomerna (nazobčana), posamezne pege (šprici) na glavi. Vse te napake se kaznujejo z odvzemom 0,5 ali 1 točke. Velike napake, ki povzroeijo diskvalifikacijo, so na glavi naslednje: zraščenost katerekoli od lis glave z drugo, pomankanje ene od predpisanih lis, zaprt metulj na spodnji čeljusti (ni bele barve).

 

Še strožji prepisi veljajo za lise trupa, ki jih sestavlja 6 do 8 bočnih lis in okoli dva centimetra široka jeguljasta priga, ki poteka preko celega hrbta, vse od zatilja do po možnosti konca repa. Na obeh vrstah lis morata biti zastopani rumena in črna barva, toda pozor - stranske lise so lahko enobarvne, toda vsaj na eni morata biti zastopani obe barvi. Jeguljasta proga mora biti čimbolj enakomerna in nenazobčana. Vse od ramenskega dela (pleč) do začetka repa ne sme imeti prekinitev. Kot manjše napake štejejo prekinitev jeguljaste proge med zatiljem in pleči ter med začetkom in koncem repa ter zdužitev bočnih lis ali, če se katera od njih drži jeguljaste proge. Prav tako velja enako, če pride do pojava nakazane verige, kot jo poznamo pri angleških liscih. V verigo se štejejo vse lise, ki so od vratnega dela jeguljaste proge oddaljene več kot 2 cm. V tem primeru ena taka lisa velja za manjšo napako, če pa jih je več, se kunec izloči z ocenjevanja. Ravno tako se iz ocenjevanja izključijo vsi kunci, ki imajo manj kot tri bočne lise.

 


Osnovna barva kožuha je bela, ki mora biti čista vse do korena dlak. Rumeno in erno obarvane lise morajo izgledati čimbolj svetleče, torej z dovolj zastopano rumeno barvo. Na teh obarvanih delih ne sme biti nobenih belih dlak ali pa celo šopov belih dlak, ki povzročijo izključitev. Pri potomcih iz enega gnezda večkrat pride do različne barve lis, saj pri nekaterih bolj prevladuje črna, pri drugih pa rumena barva. Za razstave in nadaljno rejo moramo puščati živali s eimbolj enakomerno zastopanima obema barvama (glej sliko).

Oči so rjave barve, kremplji pa brezbarvni. Pri parjenju dveh tipičnih tribarvnih liscev je približno 25 % potomcev japonske barve (brez bele barve), 50% je tipičnih tribarvnih liscev, 25% pa premalo obarvanih liscev oz. albinov, ki običajno nimajo zmožnosti preživetja in jih gojitelji zato takoj odstranijo iz legel. Slednje povzroča negodovanje pri zaščitnikih živali, zato je priporočljivo za nadaljno rejo puščati tudi živali japonske barve saj, če te parimo s tipienimi lisci dobimo približno 50% tipičnih liscev, druga polovica pa so kunci japonske barve. Na ta način se izognemo albinom in tudi izboljšamo zastopanost intenzivnih rumeno-črnih lis v kožuhu.

Pasma slovi po visoki plodnosti, saj imajo samice povprečno okoli 8 mladičev, toda v enem gnezdu le težko najdemo več kot nekaj živali, ki ustrezajo predpisanim določilom standarda in so primerne za razstavljanje. Pri tej pasmi moramo imeti obvezno kar nekaj samic in po možnosti tudi več samcev ter s takoimenovanimi poskusnimi parjenji najti prave kombinacije staršev. Toda tudi če v enem gnezdu dobimo nekaj idealnih živali, ni rečeno da bosta ista starša v drugo dala podobno dobre potomce.

Kot sem že na začetku omenil, se je pasma pri nas ponovno pojavila pred nekaj leti in bi lahko rekli, da je še v fazi izgradnje in ponovnega uveljavljanja, pri čemer bodo veliko težo imeli tudi sodniki ocenjevalci in njihovi kriteriji, ki jih bo potrebno dodatno uskladiti. Že nekaj let spremljam vrhunske gojitelje te zanimive pasme v tujini. V sosednji Avstriji na tem področju prevladujejo koroški rejci, ki s strogo selekcijo in predvsem masovno rejo pomembno sodelujejo pri razvoju in izpopolnjevanju te pasme. "Pojem" pri reji tribarvnih liscev v njihovi izvorni domovini pa je že nekaj let sodnik za kunce Jens Jadischke, ki skupaj z ozkim krogom prijateljev, med katere sodita tudi zakonca Ursel in Ronald Best, pobira naslove prvakov na vseh velikih razstavah in dosega ocene preko 97 točk. Način svoje selekcije in reje je širšemu krogu gojiteljev predstavil tudi na seriji kaset o ljubiteljski kunčereji "Uspešna reja", ki so resnično strokovne in vredne ogleda, iz njih pa se da pridobiti marsikateri uporabni nasvet.

Moja velika želja je, da bi ta, po mojem najbolj zanimiva pasma kuncev, v Sloveniji našla svoj stalni prostor in predvsem čim širši krog ljubiteljev.

Trenutno jo pri nas gojijo:

Andrej Meterc, Rečiška 57a, 4260 Bled

Rafael Radelj, Stranska vas 10, 1295 Ivančna Gorica

Alojz Ban, Pohanca 12a, 8253 Artiče

 

avtor Tomaž Klinar

Sprememba:  19-09-2005 (8:53)
Uporabnik:

Posamezne strani in grafika so sta avtorsko zaščitene PMejač 1999-2003 All Rights Reserved *primej@primej.com*