MORSKI PRAĹ IČKIPERUTNINA
 

Klub gojiteljev štajerske kokoši



Klub gojiteljev štajerskih kokoši
je bil ustanovljen 6. 4. 2002 v Celju z namenom povrniti ugled in ohranitev te edine slovenske avtohtone pasme perutnine. 20. november 1930 - prav tako v tem mestu je takratna sodniška organizacija sprejela prvi standard za ocenjevanje te pasme. Prvotno je bila poimenovana kot celjska kokoš, a so jo v tistem času zaradi vsesplošne priljubljenost na širšem območju preimenovali  v štajersko kokoš. Izreden posluh je za to vrsto živali imela takratna državna uprava, saj so prav vsi rejci prejemali subvencije in izvoz te živali je zasedel drugo mesto, takoj za lesno dejavnostjo.  
Takratna  štajerka  je bila težka okrog 2,5 kg  in bila zelo dober nesno mesni tip živali. V tem času je v okolici Gradca pričelo nekaj perutninarjev  z rejo "staroštajerke", ki je tehtala  1,5 kg in je bila lažji tip kokoši prisotna v severnih delih dežele štajerske.
Leta 1946 so v Ločah pri Poljčanah ustanovili selekcijsko postajo za perutnino, kjer so nadaljevali s strokovnim delom.  Tam so selekcionirali  in razpolagali kar z skoraj 700 živalmi. Takšna postaja je bila vzgled  drugim v tedanji državi.  Živali so na kmetije pošiljali po železnici  saj so zaradi skromnosti bile izrednega pomena za preživetje ljudi. Povpraševanje je bilo tako veliko, da so  morali ustanoviti podružnico  tudi v  Krškem.Selekcijska postaja v Ločah je prevzela tudi izobraževanje za področje perutninarstva.  Tu so se šolali bodoči kadri za perutnino. Poleg tega so imeli tu tečaje za gospodinje - perutninarstvo se je smatralo za gospodinjsko opravilo, razni seminarji so trajali več dni zato so jih organizirali na gradu Štatenberg, praktične delavnice pa so organizirali v Ločah. Leta 1959 je bil center ukinjen, skoraj vso obdobje pa ga je vodil dr. Franc Ločniškar.

Kar 43 let je  moralo miniti, da se je pojavilo par zanesenjakov, ki so se zavedali, da morajo ohraniti narodno bogastvo. Kljub skromnemu članstvu nam je  po petih letih delovanja uspelo sodelovati na Evropski razstavi na Češkem, na mednarodni razstavi Alpe Adria v Avstriji, na slovenski državni razstavi, na mednarodni razstavi v Mariboru, dvakrat pa smo se predstavili na radgonskem kmetijskem sejmu, kjer nam je organizator priskrbel poseben razstavni prostor. Prav vsepovsod smo se spodobno predstavili  ter bili celo pohvaljeni s strani Ministrstva za kmetijstvo, oddelek za avtohtone pasme.Za največji uspeh pa si zaenkrat štejemo organizacijo klubske  razstave leta 2007, kjer smo razstavljali   48 živali v samonikli in 24 živali v beli barvi. Obiskovalci pa so lahko občudovali tudi "čopke" v  rumeni barvi, ki je pravzaprav barva v razvoju s katero se trudi pisec tega članka. Zaradi izbruha t.i. kokošje gripe nam je v marsičem zastalo delo. Kljub vsem začetniškim težavam nadaljujemo delo naših predhodnikov.
Leta 2007 smo pripravili drugo posebno razstavo štajerskih kokoši v sklopu prireditve Podeželje v mestu in Dnevi zdrave prehrane v sodelovanju z ekološkim društvom Deteljica  v Celju v istem letu smo sodelovali na Državni razstavi malih živali, člani Kluba smo  se  odlično odrezali. Leto  kasneje pa smo pripravili promocijo naših  kokoši v HM Mercator ravno tako v Celju
Zato v nadaljevanju prilagamo standard, ki je bil takrat sprejet, hkrati pa  prilagamo predlog dopolnil, ki ustrezajo današnjemu času, saj je medtem prišlo do minimalnih sprememb.
Ob tej priložnosti bi povabil kar največ ljubiteljev pasemske perutnine, da se odločijo za gojitev naše in edine pasme perutnine, ki jo ohranja nekaj zanesenjakov, ki se zavedajo pomena ohranitve kulturne in naravne dediščine. bodi.bio(at)amis.net.    
          
Vljudno vabljeni. 
                                             Jože Ledinek

Vsi ki si želite sodelovati pri ohranitvi, selekciji, promociji in razvoju priznanih, kakor tudi novih barvnih linij, nam posredujte svoj naslov na E-mail


Štajerska kokoš
( prvotni standard iz 1930 )



  1. kljun: precej kratek, močan, belkast, malo roževine dovoljene
  2. oči: rdečkaste ( živahne )
  3. čopek: je potreben, prebujen naj ne bo,; sestavljen je iz podaljšanih peres za grebenom ( rožo ) pri kokoški je večji in bolj pokončen
  4. priuhki: srednje veliki, okrogli do jajčasto okrogli, gladki, beli, pri dvoletnih živalih smejo biti tudi priuhki , ki imajo v belem nekoliko rdečega
  5. greben: čim manjši, enostaven, pokončen, proti koncu vzvišan in ne globoko nazobčan
  6. podbradek: ne predolg, ozek in tanek
  7. vrat: srednje dolg, porasel s perjem
  8. prsi: široke, čimbolj globoke, polno mesnate z dolgo prsnico
  9. hrbet: dolg vodoraven ali malo usločen, širok
  10. rep: dolg, polno pernat, s širokimi srpastimi peresi pri petelinu, rep tvori s hrbtom topi, tudi pravi kot
  11. trebuh; širok, dobro razvit
  12. okončine: noge srednje visoke, s štirimi prsti, tankih kosti, kožnate  barve, peruti velike tesno ležeče ob telesu

Barve:
a) rjave štajerske kokoši - petelin s temnimi prsmi in zlatim vratom, kokoši z rjavim vratom in s svetlo pšenično barvo. Bela peresa so nedovoljena.
b) jerebičasta štajerka - bela peresa so nedovoljena; kokoši jerebičaste barve z zlatim vratom so dovoljene le pogojno za dobo nekaj let.
c) bela štajerka - barva popolnoma bela, lahko rumenkasta 
d) grahaste štajerske kokoši niso priznane, prav tako pa ne težke štajerske kokoši ( sulmdolke )

Teža devet mesecev starih živali: petelin vsaj 2,25 kg, kokoš vsaj 1,90 kg žive teže


Barva jajc: svetlo rjava barva


Omenjeni standard je bil sprejet v Celju in sicer na takratnem srečanju imenovanem  "sodba perotninarskih strokovnjakov" 20 nov. 1930.

Vir: knjiga KOKOŠJEREJA g. Valentin Razingar izdana pri družba sv. Mohorja

DOPOLNITEV STANDARDA

( predlog Kluba gojiteljev Štajerske kokošiSlovenije ) 

Naziv: Slovenska štajerska kokoš  


kljun: precej kratek, močan, belkast, malo roževine dovoljene

oči: rdečkaste ( živahne )

čopek: je potreben, prebujen naj ne bo,; sestavljen je iz podaljšanih peres za grebenom ( rožo ) pri kokoški je večji in bolj pokončen

priuhki: srednje veliki, okrogli do jajčasto okrogli, gladki, beli, pri dvoletnih živalih smejo biti tudi priuhki , ki imajo v belem nekoliko rdečega

greben: čim manjši, enostaven, pokončen, proti koncu vzvišan in ne globoko nazobčan, 8 zobcev

podbradek: ne predolg, ozek in tanek

vrat: srednje dolg, porasel s perjem

prsi: široke, čimbolj globoke, polno mesnate z dolgo prsnico

hrbet: dolg vodoraven ali malo nagnjen, širok

rep: dolg, polno pernat, s širokimi srpastimi peresi pri petelinu, rep tvori s hrbtom topi, tudi pravi kot

trebuh; širok, dobro razvit

okončine: noge srednje visoke, s štirimi prsti, tankih kosti, kožnate  barve, sive pege dovoljene, peruti velike tesno ležeče ob telesu

trup: bolj podolgovat

ramena: široka ter lepo zaobljena

sedelce: bogato in široko

glava: je majhna

obraz: gladek in rdeč

 bedra: močna in rahlo vidna ispod trupa

prsti: ravni in rasprti

perje: tesno prilagajoče


KOKOŠ: z značilnim in podolgovatim telesom ter s poudarjeno polno mesnato grodnico. Razmerje trupa, dolžina: širina; globina je 8 : 5: 3.Čop je večji in bolj pokončen. Rep mora biti razprt in široko nošen. Greben je pokončen in potlačen. Zadnjica široka in sivkaste barve. 

Velike napake: drobna postava, ozek štrleč rep, velik greben, globoki zobci, nepotlačen pri kokoški, kratek hrbet, operjene noge rumene ali zelenkaste barve  


BARVA: Samonikla ( jerebičasta ) štajerka 


PETELIN: glava in čop rjavo rdeča do zlata.  Hrbet in peruti; temno do rdeče rjava. Primarna peresa: črna z rjavim zunanjim robom. Sekundarna peresa: znotraj črna  zunanja rjava. Tvorijo rjavi trikotnik. Prsa, trebuh in bedra so črna. Rep črn z hroševim zelenim leskom.

KOKOŠ: Prsi lososove barve , trebuh svetlejši. Perje ima temnejšo podlago z izrazitimi pečkami brez leska. Dovoljene so manjše razlike v odtenkih. 


BELA: snežno bela 


Velike napake: rumeni navdih oz, prisotnost katerekoli druge barve. 

Teža: petelin vsaj 2,25 kg, kokoš vsaj 1,90 kg žive teže 

JAJCA: od 55g do 60g slonokoščene barve, pri starejših kokoših tudi svetlo rjava  


Velikost obročka: Petelin 18, kokoš 16

 

Fotografije štajerskih kokoši

Sprememba:  27-08-2009 (15:57)
Uporabnik:

Posamezne strani in grafika so sta avtorsko zaščitene PMejač 1999-2003 All Rights Reserved *primej@primej.com*