MORSKI PRAĹ IČKIPERUTNINA
 

OŽGANEC


"OGNJENI" KUNCI

To, da včasih pri bolj ali manj načrtovanih križanjih velikokrat pridemo do nepričakovanih rezultatov, v praksi dokazuje kunčja pasma poimenovana ožganec. Nastala je po nakljueju leta 1887 pri angleškemu gojitelju Coxu iz Brailsforda pri Derbyshiru, ki je imel v veliki ogradi skupaj zaprte holandce, srebrece različnih barv in še vrsto križancev pisanih barv in odtenkov. Med nenačrtovanim križanjem teh živali se je pojavila čisto nova različica črnih kuncev z ognjeno barvo prsi in trebuha. Zaradi tega jo je poimenoval enostavno black and tan, kar v neposrednem prevodu pomeni črn in ožgan.

 

Pasma je hitro našla svoj prostor med številnimi ljubitelji kuncev in je bila zaradi zanimivega barvnega vzorca zelo iskana pri krznarjih. Tudi pri nas se je relativno hitro pojavila, saj je bila omenjena že v knjigi leta 1907, kjer jo je avtor propagiral predvsem kot krznarsko pasmo. Od takrat naprej je stalen gost na skoraj vsaki slovenski razstavi in še danes velja za eno od najbolj razširjenih pasem pri nas. Pred nekaj leti pa sta se poleg črne različice pri nas pojavili tudi rjava (havana) in modra barva kuncev. Ravno pri slednji pa je opaziti tudi največ odstopanj od idealne barve, saj je pri nas veliko absolutno presvetlih kuncev, saj za idealno modro velja barva modrega dunajčana.

Ožgance uvrščamo med male pasme, saj je idealna teža od 2,5 do 3,0 kg. Najnižja dovoljena teža razstavnih živali je 2,0 kg (8 točk), najvišja dovoljena pa 3,25 kg (9 točk). Telo je podobne oblike kot pri ostalih malih pasmah, toda glede na ostale lahko rečemo, da je nekoliko nižje in manj podolgovate oblike kot npr. pri holandcih ali malih činčilah. Tako je v vseh standardih opisano kot čokato, valjasto in na zadnjem delu lepo zaobljeno, kar pa je že kar standardni opis za vse pasme. Hrbet je širok in se v enakomerno zaokroženi liniji spušča proti repu., ki se mora tesno prilegati k telesu. Glava je široka, tesno prilegajoča se k telesu s skoraj nevidnim vratom. Uhlja sta kratka (10 do 11,5 cm) in mesnata.

Dlaka je dolga okoli 2,5 cm. Za kožuh je značilna izredno gosta poddlanka. Pravilna razporeditev resnice pa omogoča pravilno strukturo celotnega kožuha. Pri ocenjevanju se ne sme zanemariti odlakanost uhljev, ki mora biti močna in enakomerna.

Najbolj pomembna pasemska značilnost in točka ocenjevanja so ožgana barvna znamenja na glavi in trupu.

K znamenjem na glavi štejejo: znamenja smreka, znamenja čeljusti, očesni obroč, uhlja in dve barvni piki na korenu uhljev. Nosna odprtina mora biti črna, okolica smrčka pa obrobljena z ožgano barvo.Če te črne barve v smreki ni, ni to velja za manjšo napako. Na čeljustih mora ožgana proga segati vse nazaj do vratu. Premalo intenzivna in ne do vrata segajoča ožgana proga velja za manjšo napako. Če pa te proge sploh ni, se žival ne oceni. Očesni obroč ne sme biti preširok (cca. 2mm). Biti mora enakomerne okrogle oblike. Če ni tako, potem se to šteje za manjšo napako. Prekinjen očesni obroč se šteje za veliko napako, torej se žival ne oceni.. Tudi uhlja morata biti obrobljena z ožgano barvo, ki se z robov širi na celotno notranjo površino uhljev. Na začetku uhljev (na korenih) se nahajata dve lisi ožgane barve, ki ju najbolje vidimo, če uhlja razmaknemo narazen.


Ožgana znamenja na trupu se v barvi ostro ločujejo od osnovne barve. Najbolj vidna je ožganost prsi, ki poteka vse od čeljusti in naprej med prednjima nogama preide v barvo potrebušja. Ta je močno ognjena in sega vse do korenov dlak. Ta barva se širi naprej na strani trupa in sicer približno 2 cm visoko. Nujno mora biti ostro omejena od osnovne (črne, modre ali rjave) barve. Za trup so značilne posamične resaste dlake ognjene barve, ki morajo segati do 2/3 višine trupa. Pomanjkanje teh ožganih resnic predstavlja veliko napako. Prenežne in nepravilno razporejene resnice se štejejo za manjšo napako. K znamenjem trupa spada tudi takoimenovani klin na zatilju, ki pa ne sme biti prevelik. V praksi to preverimo tako, da uhlja položimo nazaj na vratni del in če z njima pokrijemo ta obarvani klin, potem je le ta pravilen. Ožgane so tudi notranje strani prednjih nog, dočim pa je notranja stran zadnjih nog močno omejena s kritno barvo. Spodnja stran repa je lahko nekoliko manj močno ožgana in je lahko celo krem barve. Čisto bela barva velja za veliko napako.

Kot sem že prej omenil so dovoljene barve črna, rjava in modra. Temeljna barva dlake pri vseh barvah je modra. Pri vseh odtenkih mora biti kritna barva močna, čista in lesketajoča.

Za manjše napake se štejejo: nečiste barve glave, kritna barva, ki nima pravilnega tena (presvetla, pretemna), posamične bele dlake v kritni barvi, rahla rjavost kožuha.

Velike napake so: premočno ožgan gobček (znamenja čeljusti in nosnic so združena), premočna ožgana znamenja na trupu, bela znamenja ali šopi belih dlak v kritni barvi ali na znamenjih, močna rjavost kožuha, oči drugačne kot predpisane barve. Ta je pri črnih in rjavih kuncih močno modra, pri modrih pa modro-siva. Kremplji morajo biti pri vseh barvah temno do črno rjavi. Če so dvobarvni ali brezbarvni se žival izloči iz ocenjevanja.

 

Kunci te pasme so zelo živahni, zato jih je treba kmalu ločiti po spolih, samce pa najbolje gojiti v posameznih kletkah, saj običajno vsak ugriz povzroei bele dlake v kožuhu. Plodnost je relativno nizka, saj samice povpreeno skotijo po 5 mladičev, ki hitro rastejo in spolno zrelost dosežejo že v petem mesecu. Pasma se v glavnem goji zaradi krzna, toda za eno kratko krzneno jakno je potrebnih okoli 50 do 70 kožuščkov, ki so najboljši v decembru in januarju.

 

Reja teh kuncev je torej pogojena s čimboljšimi prostorskimi pogoji, zaradi nezahtevnosti pa je priporočljiva tudi za gojitelje začetnike.

avtor Tomaž Klinar

Sprememba:  19-09-2005 (9:48)
Uporabnik:

Posamezne strani in grafika so sta avtorsko zaščitene PMejač 1999-2003 All Rights Reserved *primej@primej.com*