MORSKI PRAĹ IČKIPERUTNINA
 

AMHERSTOV ALI DIAMANTNI FAZAN

K dvema vrstama, ki spadata v skupino t.i. fazanov z ovratniki, štejemo poleg zlatega fazana še amherstovega fazana (Chrysolophus amherstiae), drugače imenovanega tudi diamantni fazan.


O zgodovini in imenu

Leta 1828 je bivša žena angleškega general-guvernerja, Lady Amherst, prvič prinesla dva fazana te vrste s potovanja po Indiji v Anglijo. Oba sta kmalu poginila, kajti napor zaradi večtedenskega potovanja po morju je bil za ptici prevelik.

Britanski ptičeslovec Leadbether je opisal nagačeni trupli te nenavadne fazanje vrste in jo v čast Lady poimenoval "phasanus amherstiae". V kasnejših letih so v Nemčiji to vrsto poimenovali "amherst" fazan.

V 18. stoletju so bile za bogate evropske plemiške dvore običajne nenavadne živali in rastline, da bi tako pokazali svoje bogastvo. Nastajali so razkošni vrtovi z redkimi rastlinami, fazanerijami in velikimi ogradami za ptice v grajskih vrtovih. Po sveti so hodile cele odprave za "oskrbovanje" z novimi, prekrasnimi, neznanimi ptičjimi vrstami. Te, do takrat nepoznane ptice, so poimenovali po plemičih, ki so denarno podprli odpravo. To se je zgodilo tudi nekaterim fazanjim vrstam in tako je ostalo vse do danes. Poznamo npr. fazanje vrste "edward", "elliot" in "swinhoe". Omembe vredno bi bilo tudi, da so v tistih časih pisana peresa teh živali bogate dame uporabljale kot klobučno okrasje, ki je bilo zelo iskano, drago in modno. Še danes so predvsem dolga repna peresa fazanov iskana kot okrasje za pustne kostume. Po prvem uvozu dveh fazanov 40 let ni bilo o tej vrsti nič slišati. Šele 1869 je iz Azije v londonski živalski vrt prispelo pet fazanov in ena fazanka. Eden od fazanov je šel v antverpski živalski vrt, znan pšo svoji uspešni fazanji vzreji. Na žalost je edino samico ubil eden od samcev, tako da so morali za vzrejo poseči po samicah zlatega fazana. Že 1870 se je začela vzreja križancev. 1874 je v Nemčijo, v berlinski živalski vrt, prispel prvi amherstov fazan. Državo je stal 1200 zlatih mark. V naslednjem letu je upravnik istega živalskega vrta kupil na dražbi antverpskega živalskega vrta še en par za 2100 zlatih mark.

Vzreja in vzdrževanje

Amherstovi fazani izhajajo iz Azije in živijo tam višje, v gorskih in mrzlih predelih (4200 - 4500 n.m.v.) kot zlati fazani (2500 - 4000 n.m.v.). Popolnoma so odporni na zimo in zato potrebujejo zgolj deloma pokrito voliero - ne za zaščito pred mrazom, marveč za zaščito pred poletnim soncem. Zato ta streha ne sme prepuščati svetlobe. Na žalost so samci v času parjenja zelo napadalni, tako da je bilo že veliko samic "skalpiranih" in skljuvanih do smrti. Zaradi tega je pametno samcu dati 2-3 samice in zgraditi dodatno voliero, kamor samca začasno zapremo. V voliero s samicami ga spustimo le za parjenje in pod nadzorom. Samica si napravi gnezdo pod kakim grmom in vanj izleže 6-12 jajc, ki jih vali 22-23 dni. Če imamo več samic, se kaj lahko zgodi, da bodo vse nesle v isto gnezdo. Če se to zgodi, je bolje, da jajca iz gnezda odstranimo in jih izvalimo v valilniku. Tako ne prihaja do tekmovalnosti in napadalnosti. Neredko samice ležejo jajca brez cilja v volieri, ki jih prav tako odstranimo. Veliko fazanov ima takšna jajca za "najljubšo jed". Če se ta napaka enkrat pojavi, je ne moremo več odpraviti in se pojavi vsako leto.

Glede hrane amherstovi fazani niso preveč zahtevni. Popolnoma zadostuje mešanica hrane za perutnino z običajnimi dodatki za vzdrževanje kokoši. Piščance lako brez težav vzgajamo kot piščance domačih kokoši, le na vlago so zelo občutljivi,. Spolne razlike so vidne že v starosti 4 tednov. Samčki imajo nekoliko svetlejše oči (mlečno-siva šarenica), v nasprotju z njimi imajo samičke temne oči. Po zaključenem prvem letu starosti se fazani golijo značilno za njihovo vrsto, dobijo okrasno perje in so spolno zreli.

Čistost vrste

Splošnim opisom oblike, barv in vzorcev se lahko odpovem, kajti tega je dovolj v strokovnih knjigah in smernicah za ocenjevanje okrasne perutnine. Menim, da ena slika pove več, kot mnogo besed (glej risbe).

Kot že omenjeno, zaradi napadalnosti samcev vsako leto izgubimo veliko dobrih samic. Včasih je veliko rejcev kot dodatno partnerico uporabljalo samico zlatega fazana. Ker so samci, potomci teh križanj zelo pisani in jasni, kot križanci zelo plodljivi, so jih rejci uporabljali za nadaljnjo vzrejo. Žal pa se je ta napačna miselnost rejcev, deloma tudi zaradi nevednosti, ohranila vse do danes.

Na prvi pogled križanci niso zlahka razpoznavni. Vendar danes ne bomo - iz zgodovinskih razlogov - videli 100% čistokrvnega amherstovega fazana. S povratnimi križanji smo danes dobili živali, ki so preko 95% čistokrvni amherstovi fazani. Cilj je rediti različne vrste okrasne perutnine v čisti obliki in jih predstaviti na razstavah. Na žalost so se in se še na razstavah pojavljajo amherstovi fazani, včasih celo visoko ocenjeni, ki so sicer lepi, vendar pa imajo v sebi veliko krvi zlatega fazana. Kako torej spoznamo stopnjo čistosti vrste? Pri napačno obarvanem samcu je to relativno lahko, ker to jasno kažejo značilne barvne in vzorčne značilnosti na naglavnem, trebušnem in bedrnem perju. Čelo in zgornji del glave sta temnobronasto-zelena, zadnji del glave je jasno ločen. Tam se začne približno 6cm dolg, ozek čop. Ta mora biti temnordeč in močno bleščeč (slika 1a). Pri rasno nečistem samcu se na zgornjem delu glave kažejo rdeči zasevki. Tudi čop je širši, manj nasičeno rdeč (slika 1b). Samec, močno mešan s krvjo zlatega fazana, ima z rdečimi zasevki posejan gornji del glave, nejasno ločen čop, ki je veliko preširok in pogosto tudi oranžnordeče barve. Nadalje so takšne živali neredko po vratu in prsih rdeče se lesketajoče (slika 1c).

Pasemsko čisti samec je od spodnjega dela prsi do zadnjega dela beder čisto bel s sivim spodnjim perjem. Okolica zadnjice in bedra so črno progasta ali črno grahasta. Krovna peresa zgornjega dela repa so na koncu škrlatnordeče obarvana (slika 2a). Rdeče madežasta mesta na trebuhu in bedrih kot tudi temnordeča krovna peresa zgornjega dela repa so napačna (slika 2b). Zviti rejci in razstavljalci takšna rdeča peresca na trebuhu in bedrih odstranijo. Ker pa je, kot že opisano, spodnje perje sivo, so takšna mesta sivo madežasta ali celo gola (slika 2c). Takšne spletke bi morali preprečiti z ustrezno oceno.

Bistveno težje je oceniti oz. ugotoviti stopnjo čistosti pri samici. Za boljše razumevanje in primerjavo sem poskusil s slikovno predstavitvijo samic obeh vrst fazanov z ovratnikom (slika str. 42 spodaj). Samica amherstovega fazana se od zlate fazanke, kot tudi križane samice, loči predvsem po sledečih značilnostih: črn prečno progast vzorec perja je bistveno širši in bolj grob, z zelenim leskom. Zgornji del glave, vrat, prsi in hrbet so rdečkasto-rjavo zliti. Grlo in trebuh sta svetlosiva do bela. Rep je nekoliko krajši kot pri zlati fazanki in močno zaokrožen, pri čemer sta obe zgornji repni krovni peresi srebrnkasto-bele osnovne barve. Noge so svetlosive, obraz je okrog oči neoperjen in koža je siva.

Želja je, da bi ta članek doprinesel k vzreji čistih živali. Če si želite nabaviti amherstove fazane, bi vam rad svetoval, da pred nakupom dobro pogledate starše mladih živali, da boste kupili lepe fazane. Ocenjevalnim sodnikom pa bi rad položil na srce: bodite izredno pazljivi pri ocenjevanju, da se bomo v prihodnosti veselili res le pravih - čistih amherstovih fazanov.

Stane Korošec

Sprememba:  18-09-2005 (20:49)
Uporabnik:

Posamezne strani in grafika so sta avtorsko zaščitene PMejač 1999-2003 All Rights Reserved *primej@primej.com*